Na obrobju Brd

nob_01-07

Serija GC-jev:   Cerkvice na obrobju Brd

cnob_01

Števerjan je naselje in občina v severozahodni italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini ob meji s Slovenijo. Meji na občino Brda (Slovenia), ter na italijanske občine Capriva del Friuli, Cormons, Gorizia in Mossa.  Po površini meri 10.6 km². Po podatkih iz leta 2004 šteje preko 800 prebivalcev, večinoma Slovencev. Lokalne skupnosti v občini so Grojna/Groina, Ščedno/Scedina, Bukovje/Bucuie, Valerišče/Valerisce, Jazbine/Giasbana, Aščevo/Asci, Križišče/Bivio in Sovenca/Sovenza.  Zaradi gričevnate lege v Števerjanu in okolici dobro uspeva in obrodi trta. Številni vinogradniki izvažajo svoje vino po celem svetu. Števerjan nudi tudi pestro izbiro domače kulinarike in kulture.  Med najbolj zanimivimi dogodki sta Festival slovenske ljudske pesmi ter Razstava in pokušina vin.

Cerkev Marije Pomočnice v Jazbinah     Jazbine so območje v Občini Števerjan. Je izrazito kmetijsko (vinogradniško-vinarsko) naravnano. Razteza se ob cesti,  ki povezuje Števerjan z “Blankižem” – Mošem.  V kraju je postavljena moderna cerkev, posvečena Mariji Pomagaj. Poslikana je z deli akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja (freska Čudež v kani Galilejski ter 19 poslikav Skrivnosti rožnega venca).

*************************************************************

cnob_02

Cerkvica sv. Marka     Cerkvica na Prevalu je prvič omenjena v dokumentu iz konca 15. stoletja. Drugi apostolski obisk je 19. junija 1593 opravil monsinjor Francesco Barbaro, koadjutor oglejskega patriarha Giovannija Grimanija. Kronika obiska zajema dve pomembni dejstvi, tj  da je cerkvica posvečena  evangelistu Marku ter prvo omembo pokopališča. Dve stoletji pozneje je goriški nadškof Carlo Michele Attems z radodarno finančno pomočjo barona Agostina Codellija majhno prevalsko svetišče razširil.

Marija na Prevalu    Kipec je že stoletja cilj mnogih vernikov. Izrezljan iz lesa, pozlačen in pobarvan nedvomno predstavlja enega najzanimivejših in najbolj originalnih zgodovinsko-umetniških del Furlanije. Vsekakor je umetniško delo tekom stoletij doživelo tudi take restavratorske posege, ki niso najbolj spoštovali njegove izvirnosti. Dandanes misel, da je v petstotih letih ob kipcu postalo in se mu priporočilo že nešteto furlanskih in slovenskih vernikov, vzbuja občudovanje in spoštovanje.

*************************************************************

cnob_03

Cerkev Kristusa Kralja na Subidi     Cerkev na Subidi je bila postavljena zaradi čudeža, ki se je zgodil 23. julija 1597.  Na ta dan in v naslednjih nekaj dneh je več ljudi opazilo, da z razpela na stebru,  na mestu, kjer je  bila kasneje zgrajena cerkev, kaplja pot. Pravijo, da je Jezusa prvi našel kmet, ki je z voli šel mimo.  Voli so pred razpelom pokleknili in niso hoteli nadaljevati poti.  Razpelo so nato v nasprotju z voljo ljudstva sneli in ga odnesli v stolnico. Gradnja cerkve se je pričela 26. avgusta 1597, oltar pa je bil postavljen leta 1705.

*************************************************************

cnob_04

Cerkev svetega Jurija, Bračan       Cerkev sv. Jurija stoji v Bračanu, kraju občine Krmin (Gorica). Postavljena je na vrhu grička, imenovanega po istem svetniku.  Z vrha se odpira krasen pogled vse do Krasa in  morja.

V preteklosti je tu stala obrambna in opazovalna  utrdba. Na njenih ruševinah je bila v 16. stoletju postavljena cerkvica, eden od stolpov pa je bil spremenjen v zvonik, ki je bil obnovljen v začetku 20. stoletja.  Na pročelju te enostavne cerkvice je portal, čigar preklada in podboji so iz kraškega kamna.  Na desni strani se vidita dva marmorna fragmenta  iz visokega srednjega veka. Ti dve najdbi iz 7. ali 8. stoletja sta bili najverjetneje del prej obstoječega sakralnega objekta.  V zunanji zid je vgrajen tudi romanski fragment iz 3. stoletja.

Cerkvica sv. Jurija ima eno ladjo z apsido. Kropilnik je iz leta 1550, medtem ko glavni leseni oltar, čigar avtorstvo je pripisano čedadskemu kiparju Girolamu Ridolfiju, izvira iz leta 1563. Delo je leta 1881 grobo restavriral Francesco Bardusso. Ob robu treh niš stojijo kipi svetnikov, na vrhu pa lesena skulptura, ki predstavlja Boga. Ob njenem boku sta stala dva kipca, ukradena leta 1968, ki sta upodabljala oznanjenje.  Zaradi te tatvine so v bračansko župnišče prenesli pobarvan lesen kipec, upodabljajoč Marijo z Jezusom, delo videmskega umetnika Giovannija Martinija (1470/75-1535). Kipec je bil postavljen v središče desnega oltarja, ki ga je pobarval in izrezljal isti umetnik leta 1521. Tudi ta oltar je bil izpostavljen obnovi  Francesca Bardussa.  Ločen zvonik krasijo štiri dvojna okna in zobčasti nadzidek.

*************************************************************

cnob_05

Cerkev svete Helene, Jenkovo     Novejša cerkvica iz 19. stoletja stoji na lepem gričku in spada v kategorijo ljudskih verskih objektov  imenovano  »votivne cerkve«. V tem primeru definicija ne drži, saj pričujoča cerkvica ni bila zgrajena na podlagi zaobljube Bogu kot zahvale  za prejeto pomoč.

Cerkvica se ne ponaša z vrhunsko arhitekturo, vendar ima določeno zgodovinsko vrednost, saj priča o lokalni umetnosti kot izrazu globoke vere ljudstva.

*************************************************************

cnob_06

Cerkev svetega Jakoba, Lože     Cerkvica iz 18. stoletja je posvečena sv. Jakobu Starejšemu.  Na velikonočno nedeljo se v njej odvija svečana zahvalna slovesnost v spomin na prejeto pomoč med drugo svetovno vojno. Leta 1671 so jo dali zgraditi Francesco, Domenico in Nicolò Zorutti, predniki pesnika Zoruttija.  Cerkvica se ponaša s stropom z vidnimi tramovi ter s kvadratnim prezbiterijem z banjastim obokom.  Pročelje se zaključi z oknom v zvoniku, na vratih z napuščem so pravokotna okna, nad njimi pa niša s polkrožnim obokom.  V notranjosti, na zidu za oltarjem, najdemo dokaj robato poslikavo, ki predstavlja rožnovensko Mati Božjo s sv. Dominikom, sv. Janezom Krstnikom ter sv. Antonijem. Na desni strani kapele raste lepa lipa, za katero pravijo, da je je zasadil pesnik sam.

*************************************************************

cnob_07

Cerkev svete Helene, Mirnik     Ljubka cerkvica sv. Helene, poimenovana tudi »cerkvica mladoporočencev«, je potopljena v zelenje gričev območja Dolenje, v kraju Mirnik. Zgrajena je bila v 16. stoletju. Pred pročeljem stoji stebrišče, ki se opira na dva stebra in odpira na tri strani. Zvonik poleg cerkvice je bil obnovljen leta 1937.

Freska v prezbiteriju predstavlja štiri evangeliste in goloba, simbol sv. Duha. V glavni ladji se na levi steni odpira niša, v kateri je z vratci iz kovanega železa zaščitena slika Kristusovega krsta, ki jo je leta 1894 ustvaril slikar Jacun Pitor. Leta 2000 so kot simbol enotnosti na ograjo kora naslikali vseh sedem cerkva, ki spadajo v župnijo Dolenja.

Vzdolž ladijskih sten lahko občudujemo 14 postaj križevega pota, izdelanih v visokem reliefu. Glavni oltar iz 1907 leta je bil izdelan iz marmorja; krasita ga dva lesena izrezljana kipca ter poslikave sv. Helene in angela v molitvi. Lep kamniti stenski kropilnik na desni strani ladje je izviren iz druge polovice 16. stoletja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja